Kozmogrami
za Eda center

Celostni pristop k mestnemu okolju vključuje tudi vse tisto, kar razumski pristop izključuje. Mislim na subtilne vzgibe v prostoru, katerim je treba prisluhniti s srčnim občutkom. Izhajajo iz vzročnih svetov, delujočih v ozadju materialne vsakdanjosti. Omogočajo nam vsem, naj bodo rastline, kamni, drevesa ali ljudje, da obstajamo in da se veselimo utelešenega življenja.

Zgodilo se je, kar se redko zgodi. Lastnica restavracije, ki se nahaja v drugem nadstropju velikanske stavbe sredi Nove Gorice – poznane pod imenom »Eda« –, je naročila Kristini Sojer Petrović, naj razišče, zakaj Eda daje občutek nedostopnosti in kako bi se dalo njene prostore odpreti življenjskim pretokom.

Kristina se je pri meni več let učila umetnosti, kako zaznati tankočutna razmerja v prostoru in kako zdraviti težave, ki določen kraj pestijo. Stavba se je Kristini razodela kot velikanka Eda in je potožila o svoji osamljenosti v okolju, tujem njeni nadnaravni veličini.

Kristina je razvila komunikacijo z Edo s pomočjo vizualnih znamenj, imenovanih »kozmogrami«, kar pomeni »vesoljne pismenke«. Kozmogrami so sestavljeni iz arhetipskih oblik in zato omogočajo stik z energijsko ravnijo krajev, naravnih bitij in celo stavb. V osnovi vsakega od kozmogramov za Edo je zemlja, najdena na enem od petih krajev, pomembnih za energijske pretoke goriškega prostora.

Ko se povežem s kozmogrami, doživljam njihovo energijo in jih začutim, kot da se sučejo v krogu in ustvarjajo močno sidro. Pri tem pa je kozmogram Svete Gore izvzet iz pretokov in zdi se, kot da deluje z neke višje ravni in tako zaokroža celoto.

Marko Pogačnik · kipar, Unescov umetnik za mir