UVOD:  Ko me je uredništvo Lokalnih Ajdovščina povabilo k pisanju, nisem dolgo oklevala.

Pred letom sem namreč naletela na podatek, da je bila Ajdovščina v času prve svetovne vojne izjemno industrijsko močna, skoraj tako kot danes. Ta misel me je hkrati presenetila in zbudila nemir.

Takrat je mesto, prežeto z intenzivno podjetniško-vojaško energijo, doživelo simbolen zlom: na lokavškem polju je bilo takrat zbirališče granat, ki so jih, po koncu vojne, vračali s soške fronte. Eksplozija granat je uničila del mesta in sledil je razpad. Podoben padec je sledil v devetdesetih letih, ko so začela propadati takrat ključna ajdovska podjetja, kar je močno zaznamovalo razvoj mesta. 

Danes Ajdovščina ponovno hitro raste, poganjana z izrazito moško, prodorno podjetniško energijo. A pri tem pozablja na žensko ciklično delovanje, ki gradi ravnovesje.

V članku razmišljam, da bo Ajdovščina v prihodnje morala znati združiti oba pola – moški princip reke Hubelj in ženski princip reke Vipave. Šele v njunem sobivanju lahko zraste razvoj, ki je trajen, živ in odporen.

_________________________

Od industrijske sile k ekologiji zavesti

Ajdovščina je kraj moči. V njej se srečujeta ustvarjalnost in ambicioznost, značilni za izrazito podjetniško okolje. Toda prostor, ki temelji le na sili razvoja, hitrosti in rasti, sčasoma izgubi ravnotežje. Energija, ki zgolj ustvarja, lahko, če ni uravnotežena z mehkobo, poslušanjem in notranjo tišino, postane razdiralna.

Ajdovščina to dinamiko pozna. V preteklosti je že bila prostor močne industrije, vojaške logistike, inovativnosti. A tudi prostor, kjer je presežek te moči izbruhnil kot eksplozija in propad sistemov. Vsakič, ko se je mesto preveč napelo, se je moralo razelektriti in vzpostaviti novo stanje. Danes se ciklus ponavlja v novi obliki podjetniškega razcveta, ki ponovno preizkuša meje prostora in človeka.

Čas je, da Ajdovščina svojo moč dopolni z zavestjo – da podjetniško silo preobrazi v modrost ustvarjanja.

Od popravljanja sveta k novim temeljem

Radi popravljamo pretekle napake. Tovrstna popravila in izboljšave smo preimenovali v trajnostni razvoj. Ta naj bi omilil posledice napačnih odločitev v preteklosti. Ampak prava preobrazba se zgodi, ko prenehamo popravljati in začnemo ustvarjati iz novega zavedanja. Kajti trajnost ni tehnični pojem, ampak je stanje zavesti, iz katerega delujemo. Če delujemo iz pohlepa ali strahu, bomo pod krinko trajnosti ustvarjali nove oblike izkoriščanja. Če delujemo iz prisotnosti, iz povezanosti z življenjem, postane vsak naš korak, tako poslovni, osebni ali družbeni, del ravnotežja sveta.

Zemlja kot zavestno bitje

Znanstvenik James Lovelock, oče hipoteze Gaje, je zapisal: “Smo del Gaje, pa če nam je to všeč ali ne. Skupaj z vsemi živalmi dihamo kisik, ki ga proizvajajo rastline, in izdihavamo ogljikov dioksid. Zdaj smo s svojo inteligenco omogočili planetu, da se je začel zavedati svojega okolja v vesolju.”

Lovelock nas spominja, da človek ni gospodar Zemlje, temveč njen del, njena zavest. Zemlja diha skozi nas, mi pa s svojimi mislimi in dejanji soustvarjamo njen tok. Ne potrebuje naših rešitev, temveč našo prisotnost, spoštovanje in sodelovanje. Opozarja tudi, da se je zelena ideologija spremenila v politično agendo, ki se bolj ukvarja z interesi ljudi kot z resničnim spoštovanjem do Zemlje.

Resnična revolucija se zgodi znotraj

Filozof Jiddu Krishnamurti je poudarjal, da noben družbeni sistem ne bo spremenil sveta, če se ne spremeni človek sam. “Svet je tisto, kar ste vi. Če se vi spremenite, se spremeni tudi svet.” Krishnamurtijevo sporočilo je bistveno tudi za podjetja: ne moremo ustvarjati etičnih, odgovornih in trajnostnih organizacij, če ljudje v njih delujejo iz notranje zmedenosti, strahu in nepovezanosti. Podjetje, ki deluje zavestno, se ne vpraša, kako zmanjšati vpliv na okolje, ampak kako povečati svojo prisotnost v Življenju – v odnosih, v kulturi, v skupnosti.

Arhetipske dimenzije bivanja

Ali smo res ljudje edina zavestna bitja na tem planetu? Morda si radi domišljamo, da je tako. Od kod prihajajo vse starodavne pripovedi o vilah, škratih in velikanih? Legende, kot je zgodba o Hublju, v kateri sodelujejo vile in velikan, nas spominjajo, da je svet okoli nas morda veliko bolj živ in prežet z zavestjo, kot si drznemo verjeti.

Na to opozarja tudi umetnik in Unescov umetnik za mir Marko Pogačnik, ki poudarja, da človek ne živi le v materialni in racionalni resničnosti, temveč tudi v arhetipskih dimenzijah prostora in časa.
To ni fizičen prostor, temveč polje zavesti, prostor energij, simbolov in kolektivnih vzorcev, kjer prebivajo univerzalne sile, kot so ljubezen, modrost, zaščita, plodnost, red in ustvarjalnost.

Bitja, kot so vile, velikani in palčki, so njihove upodobitve in način, kako človeška zavest prepoznava in doživlja te nevidne energije. »Človeštvo bi moralo, namesto da išče rešitve na materialni ravni, odpreti dostop do drugih dimenzij – do vzročnih, arhetipskih. S sodelovanjem s to ravnjo lahko pomagamo svetu, da se svobodno giblje in razvija,« pravi Pogačnik.

Če to prenesemo na podjetništvo, velja, da ko podjetje deluje zavestno, se uskladi s temi silami in postane del ritma prostora. Ni več “poslovni subjekt”, temveč energijsko vozlišče, ki s svojim delovanjem podpira ravnotežje okolja. Ajdovščina kot prostor, ki nosi zgodovinski spomin moči, industrije in gibanja, lahko z zavestnim podjetništvom vstopi prav v to višjo raven ustvarjalnosti, v sodelovanje z bitji kraja.

Ajdovščina lahko postavi nove temelje

Podjetja v Ajdovščini lahko postanejo zgled novega načina delovanja, ki temelji na zavestni ekologiji in razumevanju Življenja. Vsako podjetje, vsaka delavnica, vsak ustvarjalni proces je priložnost, da se vprašamo:

• Ali moje delo podpira Življenje ali ga izčrpava? Pri tem ne gre le za denarni dobiček, temveč za celoten vpliv. Ali s svojim delom večam zadovoljstvo v družini, med sodelavci, v širši skupnosti?
• Ali ustvarjam iz strahu ali iz miru? Strah povečuje napor, saj vodi v konflikte, izgubo energije in notranjo obremenitev. Nasprotno pa mir in prisotnost ustvarjata pozitivno dodano vrednost, ki obnavlja ljudi, odnose in okolje.
• Ali moje delo ali podjetje odraža pohlep ali prisotnost? Pohlep pogosto vodi v negativno dodano vrednost. Sicer lahko povečuje materialni dobiček, a ob tem pogosto izčrpuje človeški in naravni potencial. Prisotnost pa usmerja energijo v trajnost, harmonijo in razvoj, ki ne izčrpava, temveč obnavlja.
• Ali prispevam k ravnovesju v družbi, družini in skupnosti? Upoštevati moramo tudi vloženi napor v odnose – čas, energijo, komunikacijo – saj so ključni za zdrav razvoj celotnega sistema.
• Ali je moje delo del tokov energije, ki jih Zemlja potrebuje, ali jih le porablja? Če sodelujemo z energijami narave in ljudi, ustvarjamo pozitivno dodano vrednost, ki podpira tok Življenja in vrača moč svetu.

Če bo Ajdovščina znala združiti moč svojega podjetništva z modrostjo zavedanja, lahko postane prostor novega ravnotežja. Taka moč ni prenapihnjena in agresivna, temveč zdravi. Zavestni razvoj ne jemlje, temveč vrača moč Življenju. Tako podjetje ni več stroj za dobiček, temveč organ Zemlje, skozi katerega diha. Morda se bo prav tukaj, v mestu vetra, rodila nova doba – doba podjetij, ki skozi sodelovanje z Zavestjo obnavljajo in ustvarjajo Življenje.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Lokalne Ajdovščina, november 2025