Raziskovanje dediščine

Vabimo vas, da se nam pridružite na edinstvenem celodnevni delavnici, kjer bomo združili hojo, raziskovanje in globlje doživljanje naravne in kulturne dediščine naše pokrajine. Na poti bomo odkrivali zgodovinske sledi, geografijo, zmajeve energijske linije in močne energijske točke, ki dajejo tem krajem posebno moč in pomen.

Zakaj se nam pridružiti?

Hrib Sovič – razgled, narava in energija

Naš prvi cilj je hrib Sovič, manjši hrib, ki se dviga nad okolico in nudi čudovite razglede na okoliške vasi in cerkve. V literaturi lahko zasledimo, da preko Soviča poteka tudi Jurijeva zmajeva linija.  Tu bomo poskusili  občutili energijo hriba, ki deluje kot naravna opazovalnica in energijska točka za povezavo z okoljem. Od tu nas čakajo čudoviti razgledi na Postojnsko. 

Magdalena jama in Magdalena gora – močne energijske točke

Po vrnitvi do avtomobila se odpeljemo proti Pivki jami in se peš odpravimo do Magdalene jame in Magdalene gore. 

  • Magdalena jama je del kraškega sveta, kjer voda in apnenec ustvarjata podzemne hodnike, ki so že stoletja prostor skrivnosti in energijske moči.
  • Magdalena gora je znana po arheoloških ostankih prazgodovinskih naselbin in cerkvi sv. Magdalene na vrhu. Tu se stik narave, zgodovine in energije povezuje v močno energijsko točko, kjer so ljudje že od prazgodovine čutili poseben utrip kraja. Ljudje so tukaj že od prazgodovine čutili poseben pomen kraja, kar potrjujejo številne sledi bivanja in kasnejša sakralna dediščina.

Kurji Gradec - zaščita pred zlimi duhov (Tičnica – staroversko svetišče)

Naslednja postaja je Kurji Gradec, ki skozi zgodovino služi kot opazovalnica in energijska točka — prostor, kjer se občuti energija zemlje in pokrajine. Kurji motiv – v nekaterih izročilih so kurji kraji povezani s plodnostjo, zdravjem in ohranjanjem reda, ker kura v ljudskem izročilu simbolizira domačo skrb, obilnost in kontinuiteto življenja. V nekaterih slovenskih krajih obstaja tudi verovanje, da hribi z imenom Kurji Gradec ščitijo pred zlimi duhovi, ker ptice, ki tam gnezdijo, “opazujejo vse” in odganjajo negativne sile.

Staroverci so take kraje imenovali tudi tičnica in to so bil posebna obredna mesta v naravi, ki so jih naši predniki uporabljali za rituale povezane s posmrtnim življenjem.  Pomen imena prihaja od besede tice/tic (ptice), ki so bile v veri tistih ljudi božanske poslanke ali prenašalke duš. Ptičji let, ptičji glas in njihova navidezna sposobnost prehajanja med nebesi in zemljo so bili duhovna in simbolna “vrata” med tem in onim svetom.

Betalov spodmol - arheološko najdišče

Nato se odpravimo do Betalovega spodmola, prastarega kamnitega zavetja, kjer so arheološke najdbe dokaz, da je bil prostor naseljen že pred več kot 100.000 leti. Tu so živeli neandertalci in prvi moderni ljudje, ki so izdelovali izjemno napredno kamnito orodje. Najostrejši robovi teh orodij so bili celo petkrat ostrejši od današnjega kirurškega skalpela. Prostor združuje globoko zgodovino človeka in močno energijo zemlje, zato predstavlja eno najbolj posebnih točk dneva.

Sprehodili se bomo še do cerkve sv. Andreja

Ruševine sv. Jerneja

Cerkev sv. Jerneja je stala na vzpetini nad Zagoncem, v bližini Postojne. Bila je že omenjena v virih iz 15. stoletja, verjetno pa je prvotno zgrajena še v srednjem veku (gotska zgradba z elementi poznogotske arhitekture).  Med 2. svetovno vojno (1944) je nemška vojska na cerkev vrgla bombo, ki je močno poškodovala stavbo. Po vojni cerkve niso obnovili; streha se je sčasoma podrla in ostanki so počasi propadli. Ker so klesani kamni služili kot gradbeni material lokalnih hiš, danes stoje le ruševine.



Z vami bova

Kristina Sojer Petrović

se z radiestezijo in zaznavanjem narave ukvarja zadnjih nekaj let. Skozi meditacije udeležence uči prisotnosti. Radiestezijo razume kot naravno pot do stika s sabo in zanjo je nihalo le orodje, saj se resnična zaznava zgodi v človeku, ko se le-ta umiri in prepusti. Ustvarja prostor, kjer se ljudje umirijo, prisluhnejo sebi in začnejo zaupati temu, kar že zaznavajo.

Verjame, da se spremembe zgodijo takrat, ko človek odloži pričakovanja in se sreča s seboj.

Anton Bizjak 

Anton je raziskovalec prostorov in življenja naših prednikov ter strasten ljubitelj narave. Njegov nemirni duh ga vedno vodi v akcijo – na terenu preverja zgodovinske zapise in odkriva skrite zgodbe krajev. Ko govorimo o starovercih in naravnih zakonitostih, je prava enciklopedija znanja. Poleg tega je tudi čebelar in svoje bogato znanje z veseljem deli z drugimi. Obvlada tudi delo z nihalom, ki se ga je učil pri Jožetu Munihu. 

 



Kako bo potekal naš dan?

15. marec 0d 9:30 do 16:00

  • Se dobimo ob 9:30 (točno lokacijo sporočimo ob prijavi). Nato se z avtom odpeljemo proti hribu Sovič.
  • Za vzpon na Sovič bomo potrebovali približno 15 minut zmerne hoje
  • Drugi vzpon nas čaka na Magdalena goro, do vznožja katere se bomo pripeljali z avtomobili. Vzpon na vrh bo trajal približno 10 minut zmerne hoje.
  • Nato se bomo z avtomobili odpeljali do Betalovega spodmola, od koder sledi nekoliko daljši vzpon (okoli 15 minut) na Kurji Gradec oziroma Tičnico.
  • Večina točk je lahko dostopnih, skupaj pa bomo prehodili približno 7 km. Na posameznih lokacijah se bomo ustavili ter odkrivali njihove skrivnosti – tako radiestezijsko kot geomantično.
  • Predviden zaključek je med 15.00 in 16.00.
  • Glede prevozov se bomo organizirali tako, da se bomo združevali po avtomobilih in na pot odpravili z najmanjšim številom. 


    Pogosta vprašanja in odgovori 

    Zakaj delavnica in ne izlet? Izlet običajno pomeni, da nekam gremo, hodimo, opazujemo, poslušamo razlago in se domov vrnemo z lepimi vtisi. Ostajamo predvsem opazovalci prostora, ki ga obiščemo. Delavnica pa pomeni, da postanemo udeleženci. Da v prostor ne pridemo le z nogami, temveč tudi z zaznavanjem. Ne gre za to, koliko kilometrov prehodimo, temveč koliko si dovolimo ustaviti se. Koliko si dovolimo zapreti oči in zares začutiti kraj, v katerem stojimo. Ko se misli umirijo, se začne dogajati nekaj zelo preprostega in hkrati globokega – zavedanje, da prostor ni prazen. Narava ni kulisa, ampak odnos. Delavnica je povabilo v ta premik - iz gledanja v zaznavanje, iz razlage v izkušnjo, iz glave v občutje. V takšnem prostoru ne iščemo znamenitosti, temveč začnemo prepoznavati prisotnost. Kraj ne ostane le kraj, postane srečanje. Narava ne ostane le okolje, postane sogovornik. Ker ne hodimo samo po poti – dovolimo, da se pot zgodi tudi znotraj nas.

    Delavnica je namenjena odraslim, ki si želijo umirjenega stik z naravo, subtilnega opazovanja in prisotnosti v trenutku. Otroke in hišne ljubljenčke priporočamo le, če so sposobni mirno slediti poti in energiji narave — sicer ni primerno, ker pot ni le sprehod. Primerna je za vsakogar, ki se želi povezati s prostorom in notranjimi občutki, brez naglice in tekmovanja.

    Priporočamo: stabilna obutev in oblačila, primerna za naravo in pobočja. Zaščita za oči in pokrivalo. Seveda je treba opremo prilagoditi vremenu. S seboj imejte tudi vodo in prigrizek.

    Na poti se boš lahko: umiril/a, odložil/a vsakdan in prisluhnil/a subtilnim vibracijam narave, začutil/a povezanost med svojim telesom in prostorom, odkril/a notranje vire miru, energije in navdiha, prebudil/a občutek prisotnosti in večjo čuječnost v vsakdanjem življenju, spoznal/a subtilne energije kraja skozi nežno opazovanje in vodene vaje

    Poti niso naporne. Dele poti bomo prevozili z avtom. Bomo pa hodili zlagoma in počasi, saj je pomembno kraje začutiti in ne jih samo obiskati.


    Nihalo, intuicija in mladi: kako spet zaupati sebi?

    Mladi danes odraščajo v času, ko je pozornost razpršena na tisoč koncev. Svet ponuja neskončno možnosti, hkrati pa ustvarja pritisk, da je treba vedeti, kaj želiš, kdo si in kam greš. V takšnem okolju se stik z lastnim notranjim občutkom hitro izgubi.
    Preberi več

    Ko začnemo poslušati zaznavo – radiestezija v vsakdanjem življenju

    Radiestezija se pogosto opisuje kot mejna znanost, vendar je v resnici del našega vsakdana – tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Vsak dan zaznavamo okolje okoli sebe in nanj odzivamo zelo natančno. Vemo, kje se počutimo dobro in kje ne. V nekaterih prostorih se sprostimo, v drugih postanemo nemirni ali bi jih najraje takoj zapustili.
    Preberi več

    Večno spuščanje: živeti v toku vsakdanjega čudeža

    Mi smo voda. Voda, ki teče okoli ovir in se vanje ne brezglavo zaletava, temveč jih nežno zaobide. Skozi nas tečejo vse težave, ne zadržujejo se, ne ustvarjajo novih bolečin. Nosimo sporočila vode – sporočila pretoka, sporočila svobode. In biti vsak dan na dopustu pomeni prav to: stalno spuščanje, odpiranje, zlivanje s tokom življenja. Vsak dan je lahko meditacija, stalni tok in stalna prisotnost.
    Preberi več