Mladi danes odraščajo v času, ko je pozornost razpršena na tisoč koncev. Svet ponuja neskončno možnosti, hkrati pa ustvarja pritisk, da je treba vedeti, kaj želiš, kdo si in kam greš. V takšnem okolju se stik z lastnim notranjim občutkom hitro izgubi.
Intuicija, ki je bila nekoč naravni del človeškega zaznavanja, postane nekaj oddaljenega, skoraj neuporabnega. Pa vendar je še vedno tam, tiha in potrpežljiva, čaka, da jo nekdo spet povabi v prostor zavesti.
Intuicija ni nekaj mističnega ali rezerviranega za posebne ljudi. Je sposobnost zaznavanja, ki se pojavi, ko se um za trenutek umakne in pusti telesu, da spregovori. Tako kot v telesu začutimo spremembo vremena (Dež bo, sklepi me bolijo, pravijo stari), še preden se nebo zapre, tudi v sebi pogosto zaznamo smer, preden jo znamo razložiti.
Težava ni v tem, da intuicije nimamo, temveč v tem, da smo se odvadili poslušati.
Pri tem lahko nihalo deluje kot preprosto, a zelo zgovorno orodje. Ko mladi prvič primejo nihalo, pogosto pričakujejo nekaj zunanjega, nekaj, kar bo povedalo, kaj je prav in kaj narobe. Mogoče odgovor na vprašanje "ali me ljubi?"
A zelo hitro postane jasno, da se gibanje in odgovor nihala ne zgodi sam od sebe. Odvisno je od mirnosti, zbranosti in odnosa do sebe.
Nihalo tako ne vodi navzven, temveč navznoter.
Ko se s pomočjo nihala približamo sebi, se spremeni tudi način, kako doživljamo svet okoli sebe. Postanemo manj reaktivni in bolj opazovalni. Dogajanje lažje ocenjujemo brez takojšnjega čustvenega naboja, brez prehitevanja zaključkov. Prav zato je lahko nihalo zanimivo tudi v zelo vsakdanjih situacijah.
Dijaki ali študenti si lahko pred testom zastavijo vprašanje, kako dobro določeno snov zares obvladajo, in s tem iskreno preverijo svoj notranji občutek. Po testu lahko preverijo, kako so se odrezali in dobijo lahko potrditev. Podobno velja pri projektih, iskanju službe ali pomembnih odločitvah, kjer hrup mnenj pogosto preglasi lastno zaznavo.
Pri tem je ključno razumevanje, da nihalo nikoli ne sme postati nadomestek občutka in nanj prenesti vso odgovornost.
Ne gre za orodje, ki bi odločalo namesto nas, temveč za tihega spremljevalca, ki nas včasih opomni, da stvari niso vedno takšne, kot se zdijo v vrvežu vsakdana.
Če se nanj zanesemo bolj kot nase, izgubi svoj smisel. Če pa ga uporabljamo kot povabilo k večji prisotnosti, lahko poglobi zaupanje vase. Nihalo samo po sebi nič ne pove. Samo pokaže to, kar mi že sami vemo. In prav to je za mlade še posebej dragoceno. Obdobje iskanja identitete je polno dvomov, primerjanja in želje po potrditvi.
Delo z nihalom ne ponuja gotovih odgovorov, temveč uči nekaj pomembnejšega: kako se ustaviti, kako zaznati telo in kako prepoznati razliko med impulzom, ki izhaja iz strahu, ter občutkom, ki prihaja iz notranje usklajenosti. To je znanje, ki presega eno samo tehniko in se neopazno prenese v vsakdanje življenje.
Ko se človek umiri, se njegovo zaznavanje spremeni.
Tako kot voda, ki se umiri in začne jasno odsevati okolico, tudi notranji prostor postane bolj pregleden. Delo z nihalom tako ni več nekaj zunanjega, temveč le podaljšek zaznave. Sčasoma postane celo manj pomembno, saj se zaupanje v lasten občutek poglablja. Lahko ga celo prenehamo uporabljati.
Na koncu se vse vrne k prisotnosti. Ko si tukaj in zdaj, ko si povezan s telesom in naravnim ritmom, se intuicija pojavi spontano. Tako kot drevo ve, kdaj odvre listje, in voda vedno najde pot, tudi človek v stiku s seboj ne potrebuje stalnih potrditev. Nihalo je lahko ena izmed poti, ki mladim pomaga, da se ponovno spomnijo tega stika in odkrijejo, da imajo v sebi več jasnosti in miru, kot si morda upajo priznati.
🌺 V sodelovanju z Ajdovsko hišo mladih, smo pripravili delavnico na temo radiestezije za mlade do 30 let. Delavnica bo potekala 14. in 15. februarja in je brezplačna. 🦋🦋