Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z njihovo uporabo.
POGOVORI Z NARAVO
Zakaj POGOVORI?
V vsakdanjem življenju hodimo skozi prostore, mimo dreves, hiš in poti – a pogosto jih sploh ne vidimo. Naša pozornost je ujeta v misli, skrbi in opravke. V resnici pa vsak kamen, vsaka trava, vsak list in vsaka stavba nosi svojo zgodbo.
Vse je sestavljeno iz vibracij, ki nas nagovarjajo – ne le mogočni kraji ali “energijsko močne točke”, temveč tudi majhni, vsakodnevni kotički, ki si želijo naše pozornosti.
S tem ko se posvetimo prostoru, usmerimo svojo pozornost. Pogledati moramo z notranjimi očmi, kjer ni prostora za površinskost. Tako se odpre vrata globljemu stiku, kjer se prebuja spoštovanje in dialog z življenjem, ki nas obdaja.
Zato vas vabim, da sledite vsebini dnevnika ali pa se pridružite kateri od delavnic v živo. Na delavnicah se bomo učili umetnosti opazovanja in življenja tukaj in zdaj – v sožitju z naravo in prostori, ki nam vedno nekaj pripovedujejo, čeprav jih morda še nismo slišali.
Datumi tematskih delavnic bodo objavljeni na spletni strani, če želite biti o njih tudi obveščeni, pa izpolnite spodnji obrazec.
DNEVNIK - POGOVORI Z NARAVO
Če vas zanima več, kako pogovori potekajo, si lahko prenesete dnevnik pogovorov brezplačno, tako da izpolnite spodnjo formo. Ko bom delavnice izvajala, boste o tem obveščeni, če se boste kdaj želeli pridružiti tudi v živo.
Pogovor z drevesi – Povezanost in rast
Drevesa so simbol stabilnosti in življenjskega kroga. Njihove korenine se globoko prepletajo v zemlji, njihova krošnja pa sega proti nebu – v tem so most med zemeljskim in božanskim.
Vsako drevo je tudi skupnost, saj se pod zemljo povezuje z drugimi drevesi, si izmenjuje hranila in informacije. Tako nas učijo, da je rast mogoča le skozi povezanost. Drevo nas spominja, da ko podpiramo naravo, podpiramo tudi sami sebe.
Drevesa nas vabijo, da postanemo vrtnarji prihodnosti – v življenju, odnosih in svetu, ki ga soustvarjamo.
Pogovor s travo – moč in čutnost
Trava je na videz drobna in krhka, a v sebi skriva moč, ki se ne pusti zlomiti. Ko jo pohodiš, se ponovno dvigne, ko jo pokosiš, zraste nazaj. V njej prepoznamo moško načelo – pokončnost, vztrajnost in moč stebel, ki se držijo neba. Obenem pa razkriva žensko stran – nežnost, ki se izraža v cvetlicah, vonju in barvah, ki privabljajo čebele in božajo naš pogled.
Ob travi se učimo, da tudi mi v sebi nosimo oboje: moč in nežnost, odločnost in mehkobo. Sprejeti svojo moško in žensko stran pomeni dovoliti si biti celovit – stati pokončno, a hkrati ostati vseobjemajoč; biti trden, a hkrati blag. V tem ravnovesju se rodi nova modrost: da prava moč ni v zunanjem boju, temveč v sposobnosti, da z nežnostjo kljubujemo življenju in se vedno znova dvignemo.
Pogovor z asfaltirano cesto – Smer in usmerjenost
Cesta je človekov poseg v naravo, a hkrati tudi pot, ki nas povezuje. Vsak asfaltiran odsek nosi dvojni obraz: na eni strani discipliniranost, red in usmerjenost, na drugi pa opomin, da je treba v ta prostor vnašati zavest.
Ko po njej hodimo brez misli, postane le prevozna površina. Ko po njej hodimo zavestno, pa začutimo njen utrip, zgodbo krajev, ki jih povezuje, in odgovornost do prostora, ki ga prečka.
Cesta nas uči, da trajnost ni zavračanje sodobnega, temveč zavestno sodelovanje z njim. Naše korake in dejanja lahko napolnimo s spoštovanjem, da tudi tam, kjer je človeška roka preoblikovala prostor, ostane prostor za dialog in harmonijo z naravo.
Pogovor z vodo – prilagajanje in spuščanje
Vsaka kapljica v reki ne pozna vseh pasti in ovinkov na poti. A se spusti in prepusti toku. Le tako lahko prispe do cilja.
Tako tudi človek, čeprav ne pozna vseh izzivov in preprek, ki ga čakajo, lahko varno napreduje – če se prepusti toku, zaupajoč, da ga bo vodil skozi ovinke in ovire.
Ko prisluhnemo vodi, se učimo poslušati tok svojega življenja: kako se lahko prepustimo, ko je potrebno, in kako ostati občutljivi za smer, ki nas vodi. Voda nas uči, da lepota in moč nista v nadzoru, temveč v občutenju in zaupnem gibanju skozi svet.
Vsak dotik vode in njeno žuborenje, nas spomni, da je življenje tok, ki ga ne moremo ujeti, lahko pa se mu prepustimo in v njem uživamo – nežno, mirno in odprto.
Pogovor z vetrom – Gibanje in svoboda spremembe
Veter je neviden, a močan. Nikoli ga ne moremo ujeti, a vedno ga čutimo. Je glas, ki potuje med drevesi, travami in gorami. Uči nas, da smo tudi sami del gibanja – da smo pretočni, prilagodljivi in odprti spremembam.
Veter prinaša čiščenje in priložnost, da odpihne staro. Ko mu dovolimo, da se dotakne našega telesa in duha, ga navdihujemo z lastno mirnostjo in spoštovanjem. Mi mu podarimo tišino srca, on pa nam vrne svobodo in igrivost.
Pogovor s ptico – Svoboda in pogled od zgoraj
Ptica pozna lahkotnost neba in hkrati varnost gnezda. Lahko se dvigne visoko nad nas in vidi svet v širši sliki. Spominja nas, da smo tudi mi bitja, ki znamo poleteti preko omejitev in se vračati k svoji notranji varnosti.
Ptica nas uči ravnotežja med svobodo in pripadnostjo. Ko jo s srcem opazujemo, jo navdihujemo s svojo mirnostjo in odprtostjo. Sodelovanje z njo postane izmenjava: ona nam pokaže širino, mi pa jo povabimo v prostor spoštovanja in miru.
Pogovor z megaliti – Trdnost časa
Megaliti stojijo skozi stoletja kot tihi menihi, ki meditirajo. Zdi se, da so mirni in hladni, a v njihovem jedru se skriva pravo vesolje informacij, subtilnih zgodb in energije. So kot gore v malem, kot kosti v telesu sveta – dajejo pokrajini trdnost, obliko in povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.
Ko se približamo kamnu, začutimo, da ni le predmet. Megaliti nežno družijo prostor, povezujejo različne točke pokrajine in ustvarjajo občutek celovitosti.
Stati ob megalitu pomeni postati del njegove meditacije. Njegova tišina nas uči potrpežljivosti, notranjega miru in občutenja sveta, ki nas obdaja. Ni nujno, da razumemo vse, kar nosi; dovolj je, da smo prisotni in dovolimo, da nas njegovo notranje vesolje nežno obdaja, nas polni in nas vabi k lastni introspekciji.
Pogovor s trto – Ciklično potovanje
Trta raste v ciklih, ki se ne končajo. Najprej se prebudi kot brstiček, odpira liste in cveti – simbol začetka in potenciala. Njeni grozdi so simbol dosežka in darovanja. Ko listi odpadejo in trta miruje in zbira moč za nove dosežke.
Trta nas uči, da je življenje sestavljeno iz ciklov – tako dolgoročnih kot trenutnih. Tudi mi smo v ciklih: premislek, rast, dozorevanje in razmislek se izmenjujejo, vsak korak nosi svoj pomen. Vsak dogodek, vsaka misel in čustvo prehajata skozi faze, ki nas vodijo naprej, če jih opazujemo in jih dopuščamo.
Ko stojimo ob trti, prisluhnemo njenemu toku in začutimo, kako se naravni cikli odražajo v našem življenju. Vsaka vitica in vsak grozd nas spomni, da je vsak trenutek priložnost za rast, refleksijo in odpiranje novim začetkom.
VEČ INFORMACIJ
Delavnice POGOVORI bom izvajala glede na inspiracijo ali na povabilo. Če bi želeli, da jih organiziram v vašem kraju, me lahko kontaktirate in dogovorili se bomo za izbrano vsebino.
POGOSTA VPRAŠANJA
Če boste delavnice dodali na svoj koledar rednih aktivnosti vam zagotovo ne bo žal. Z njimi boste pridobili nove vpoglede in spoznanja, ki ne zajemajo samo pogovor z naravo, temveč tudi razumevanje samih sebe. Naj postane to del vaše tedenske rutine, s katero boste zmanjšali stres in izboljšali počutje.
Da. Hoja v naravi in voden stik z njenimi elementi dokazano znižuje raven kortizola, hkrati pa omogoča, da občutke prenesete iz napetosti v mir.
Da. Vsaka delavnica temelji na prisotnosti, čuječnosti in stiku z naravo, kar spodbuja sproščanje telesne napetosti, umiritev misli ter občutek notranjega ravnovesja.
Da. Vse vaje so preproste in naravne, zasnovane tako, da jih lahko izvede vsak – brez posebnega predznanja ali priprav.
Da. Vprašanja in tišina med delavnico odpirajo prostor za osebne uvide, ki jih morda v vsakodnevnem tempu ne bi opazili. Delavnice so dvosmeren proces – mi prejemamo navdih od narave, narava pa čuti in sprejema našo prisotnost kot navdih zanjo.
Delavnice niso zahtevne in ne bomo veliko hodili. Čas bo namenjen predvsem povezovanju skozi meditacije. Delavnice bomo izvajali v vsakem vremenu, četudi bo nekaj dežja ali burje. Odpovedali bomo le, če bodo ujme.